Ni tormal te bisterelpe e viktime kotar e kampia kotar Holokausto

Kana i Evropa thaj i lumia keren sako berś e berśesqe berśa vaś i liberàcia e Nacistikane koncentraciaqe lagerenqi, i memoria e milionurenqi bidośale viktimenqi ačhel jekh permanento xatăripen vaś e konsekvence katar o xoli, o rasizmo thaj o faśizmo.

 

Maškar e nacije save nakhle bari dukh ando Dujto Lumako Maripe sas e Roma, savengi tragedija sas bidosta dikhindo ande publikane thaj historikane registrura dekadasa.

 

O koncentraciako lageri Auschwitz sas mukhlo 27 januari 1945, kana e Loli Armia andre gelas ando komplekso le merimasko lageri ande okupirime Polska. Numaj nesave ćhona maj palal, ko 5-to Maj 1945-to berś, o bi-laćho Mauthausen-esko kampo ki Austria sas mukhlo, kana o Jasenovac-esko kampo ačhilo te egzistirinel palal so e phanle ćhivdile avri ko 22-to Aprilo 1945-to berś, thaj e Ustasha fòrse iklile ko agor e Majesko ko sa kodo berś.

 

Ko odola kampia sine mudarde šel milje manuša - Židovora, Srbja, Roma, antifašistija thaj aver civilia save sine dikhline sar "na-kamle" taro nacistikane thaj fašistikane režime.

 

Ekh partikularno tragično than ande historija astarel e dukh e Rromengi ande dujto lumako maripe, pindžardo sar Porajmos vaj Samudaripen - genocido upral e Rroma. E historianura ginaven kaj mashkar e 220.000 thaj 500.000 Roma sas mudarde ande sasti Evropa ko vakti e maripnasko, iako gindil pes kaj o numero e viktimengo sas vi maj baro sebepi bi-pherdi dokumentacija thaj sistemsko neglijencija vash e Romane viktime palo maripe.

 

Ando Auschwitz sas jek specialno kotor anda o kampo kerdo pala le rom, pindjardo sar o "Gypsy Family Lager". Tela e rachi mashkar o 2-3 augusti 1944-bersh mudarde le nazistura paschi 3000 romen - murshen, zuvlan thaj shavoren ande gasoske kamri. Avdive, kodi data festuinolpe ki sasti Evropa sar o dive e seminaripasko e romane viktimengo kotar o holokausto.

 

I teritorija tari purani Jugoslavija na sine spasime taro kriminaliteti upral o Roma. Deśe milje Rroma sas mudarde ando kampo Jasenovco, savo sas telal e administracija katar o Ustasha režimo katar o Nezavisno Them Hrvatska. But sas martirime numaj anda lengo avindipe, bi te avel len krisaripe vaj akuzacia. Intregi familije xasajle ando kamposko sistemo, thaj buteder romane beshipaske thana ačhile bi populacijako.

 

Ando Mauthausen thaj ande aver nacistikane lagera ande sasti Evropa, e Rroma sas kerde zorasa kerdine butjasa, torturasa, medicinake eksperimenturenca thaj bare likvidacijenca. Bizo godova, lengo dukh sas but vrama tikno reprezentirime ande edukacia, medije thaj ande oficialne memorijake politike.

 

Reprezentantia taro romano komuniteti avdive dena varningo kaj i kultura e seminaripasko si ključno importanca, majbut maškar e terne. Sar von sikaven, o barjaripe e ćaćimasqo pal-o dukh e Rromenqo reprezentisarel jekh importanto paso anθ-o maripen mamuj i diskriminàcia, e stereotipură thaj o historikano bisterdipen.

 

Historija thaj aktivistia den pe godji kaj te bisterel pe e viktime kotar o Holokausto thaj o genocido upral o Roma nane numa puchipe kotar o nakhlo, numa vi responsibiliteti kotar o akanutno. Ano vakti kana o xoli thaj o na-toleranca si ano vazdipe ki sasti Evropa, o arakhibe e historikane memorijako si maj importantno sar angleder.

 

O mesažo e dživdipaske thaj olengere čhavengo ačhola klaro - o viktime taro Auschwitz, Jasenovac, Mauthausen thaj aver kampia našti te oven bisterde, a i tragedija e Romenge trubul te ovel la lako merisarimo than ko kolektivno memorija tari Evropa.

 

O.V.