Evropako romano samiti ano Montenegro agorisarda piri buti

Palo pandj divesa intenzivno buti, diskusie thaj pharuvipe e eksperiencako agorisardilo Dujto Evropako Romano Samiti ani Montenegro, kote kidingya reprezentya e romane organizaciyengo, themeske instituciyengo, mashkarthemutne organizaciyengo, akademiako thay mediengo kotar baro gendo evropake thema kotar o 26 juni ji ko 1 juli.

 

Ko vakti e Samiteskoro, ikergja pe serija panela, krugle mesale, workshopia thaj bilateralno khedipa, dedikerime ko majimportantno pučipa so si pe pozicia e Romengi ki akanutni Evropa. Ko centro e atencijako sasa sićope, bućaripe, politikani participacija, digitalno transformacija, arakhipe e čhibjako thaj kulturako, manušikane hakaja, maripe mamuj diskriminacija, sar vi zuraripe e kooperacijako maškar romane institucije thaj organizacije.

 

Pe akava beršesko khedipe sine kotor e reprezentanturengo taro Montenegro, Srbija, Hrvatska, Bosnia thaj Hercegovina, Nordutni Makedonia, Slovenia, Rumunia, Bulgaria, Ungrika, Polska, Italia, Spania, Francia, Germania, Belgija, Turkia, Albania, Kosovo, Čehikani Republika, Slovakia thaj aver Evropake thema save dende zoralo thaj maškarthemutno karaktero śaj te kerel pes o paruvipen e eksperiencienqo katar diferentne socialo thaj institucionalne sistemură.

 

Diferentno kotar buteder konferencie save agorinen pe adopcia e konkluzijengo bizo konkretno kontinuipe, akava beršesko Evropako Romano Samiti sine reslo te phandel e manuša thaj institucie save ka keren maj dur buti khetane palo agoripe e kidipasko prekal maškarthemutne projektia, edukaciake programia, kulturake inicijative thaj aktivitetia save si resle te lačharen i pozicia e Romengi ki sasti Evropa.

 

Yekh kotar o may importantune mesazhipya e Samitesko sito kay o problemya e romane komunitetyengo na siton pharipe e yekhe themesko, numay yekh pucipe kova mangla yekh khetani evropako reslipe. Precizno odolesqe, e participànturǎ dikhle kaj gasave khedipa reprezentisaren jekh anθar e tikne śanse te kiden pes e reprezentànturǎ katar e institucie, maśkarthemutne organizàcie, univerzitèturǎ, medije thaj o civilo sektoro anθ-jekh than te śaj te paruven pes e eksperiencurǎ thaj te keren pes avutne inisiàtive khetane.

 

Specialno atencija ano shov divesko programo sas dino e ternenge. E participantura estimisarde kaj e edukacia, digitalno džanlipa thaj aktivno involviribe e romane ternenge ko socialno dživdipe ka ovel baza bašo lungo vramake paruvipa. Akcentiringyola kay o terne musay te ovellen shaipe te len kotor ano keripe e deciziyengo, te vazden olenge profesionalune kapacitetya thay te oven portreti e neve ideyengo ano olengo komuniteti.

 

E teme save si dedikuime e digitalno medijenge thaj e moderne komunikaciake vazden vi baro intereso. Vorbisarde sar e neve tehnologie shaj te den kontribucia te arakhelpe e romani chib thaj kultura, numa vi te zutilpe ando maripe kontra e stereotipura thaj e xoliake vakeribe po interneto.

Majbut si akcentirimo kaj trubul te kerel pe pobuter medijako sasto so ka keren korkore o Roma, soske ko akava drom prezentirinela pes anglal o publiko jekh autentikano tasviri kotar o dživdipe e romane komunitetosko.

 

Mashkar vakerde ano paneli vash digitaluno zhurnalistika sine Aleksandar Nedeljković, redaktori ano portali Romanenevimata.rs, kova prezentingya oleske eksperienca ano keripe e mediengo pe romani qhib thay vakergya vash o vasnipe e digitalune platformengo ano informipe thay phanglipe e romane komunitetyengo ano regioni.

 

O summit na sas numaj dedikimo e analizake e akanutne situaciake. Ano buteder khedipa, sine phangle e anglune pasura vash realizipe e neve mashkarthemutne partneripesko ano kotor e edukaciako, kulturako, mediengo, ternengo politikengo thay protekcia e manushikane hakayengo. Vakergje pe khetani participacia ko Evropake projektia, paruvipe e ekspertengo thaj organizacia e edukaciaki savi ka del kontribucia ko barjaripe e romane organizaciengo ko ververutne thema.

 

Katar specialo importanca sas informalne aktivitetura thaj bilateralne khedipa, ande save e reprezentantura katar organizacie katar averčhande thema kerde neve kontaktura thaj putarde šajimata pala avutni kooperacia. E khedipa sar kadala butivar reprezentisaren o anglipe e projekturengo save maj palal anen konkretno rezultatura vash e lokalno komunitetura.

 

O kotorleutne resle ko jekhipe kaj si trubujipe te džal maj dur te organizirinel pes o Evropako Romano Samito ko avutne berša, numa thaj te barjarel pes olesko koncepto prekal regionalno konferencije, profesionalno forumija thaj ternenge kampia save ka konektirinen e romane organizacije kotar averčhande kotora tari Evropa ko sasto berš.

 

Sas konkludirime kaj gasave maškarthemutne khedipa si len but importanca. Von na numaj den śajpe te ćhinavel pes eksperiènca thaj te sikavel pes sukcesutne butăqe modelură, numaj vi den kontribucia te vazdel pes jekh avresqo patǐvipen, te zurarel pes i institucionalo phanglipe thaj te kerel pes jekh khetani Evropaqo than anθ-o savo e Rroma ka khelen jekh aktivo rola anθ-i kreacia e publikane politikenqi.

 

O mesažo kotar o Dujto Evropako Romano Samiti klaro šundilo taro Podgorica thaj Nikšić – o avutnipe e romane komunitetosko našti te kerel pe izolàcia.

 

Numaj prekal o partneripe e themengo, maškarthemutne organizaciengo, civilno societatoskoro, e medijengo thaj korkore Rromenđe si šajipe te resel pes dureder paruvipa save ka den kontribucija ko majbaro jekhipe, identitetosko arakhibe thaj pošukar kvaliteto e dživdipasko e milionurenge Rromenđe ki sasti Evropa.

 

O.V.