I raći 2-to avgusto 1944-to berš: Štar mothovipa pal-i raći kana sas mudarde e Rroma ano Auschwitz

13/08/26 | 12:56 ≫ 12:57

Vakti: 3 min.

Ko dive kana an i sasti Evropa seren pe i memorija e Romane viktime kotar o genocido ko vakti taro Dujto Lumako Maribe, o Evropako Instituti bašo Romano Arto thaj Kultura (ERIAC) mukhla o dokumentarno filmo “I rat kotar o 2-to Avgusto 1944-to berš”, savo prekal e personalno memorie e dživdinenge, garavel o mothodipe kotar jekh kotar e majšukar kotora kotar e romani historija thaj romani historija.

Foto: Eriac

O filmo si kerdo pala e intervjuura katar e štar manuša save nakhle o Holokausto - Franja Eisenbach Haverland, Ginette Kolinka, Cecile Reingewi Zoli thaj Esther Senot, save sas phanle ando kampo Auschwitz-Birkenau kana sas e nacistikane persekucie. Sa e štar džene sas odothe telal i raći kotar o 2-to avgusto 1944-to berš, kana sas likvidirimo o akhardo "cigansko kampo", kotor kotar o kampo kote so sas phanle e Roma thaj Sinti.

Lengo śajdipen si len jekh specialo vastnipe sosqe von na numaj den duma pal-i lenqi eksperiènca pal-i deportàcia thaj pal-o źivdipen. Von vi akharen palpale e Romen thaj e Sintura saven arakhlje pe ko Nacistikane Lagerja, gade o filmo phandel e personalno memorije kotar e Židovitsko dživdine e historijasa kotar o genocido mamuj e Roma.

E dokumentarno filmoski specifičnost si kaj naj arxivno registracije vaj klasično historikano komentari. I paramiči si phendi paše sasti katar e glasura e śajdenqe, prekal lengere memorie, eksperiencije thaj so von dikhle.

E ghindo pa kado filmo avilas khatar o 18-bershengo Nodels Demestre, kasko pra papo thaj pra papo sas avri shudine anda kodo ke von sas rom. Leske lila putarde i śajmata te arakhen pes e źivde thaj te xramosaren lenqe memorie.

O filmo sas kerdo kotar e Lise Foazno, kote so lela than o Valentin Merlin, o Richie Thibault thaj o Ludovic Versace, thaj realiziringja pe e suportosa kotar o ERIAC thaj kotar e Fondacija EVZ.

I raći savi kerdili simbolo

I raći maškar o 2-to thaj o 3-to avgusto 1944-to berś ačhilo jekh katar e majimportantne date ande historija pala e dukh e Rromengi thaj e Sintongi kana sas o nacistikano genocido. Atunči sas likvidime o "Gypsy lager" and-o Auschwitz-Birkenau, thaj mija Roma thaj Sinti - murśa, źuvlji thaj ćhave sas mudarde and-e gasoske kamere.

Pala e historikane ginavimata, paše 23.000 Rroma thaj Sintura nakhle kotar o komplekso Auschwitz, džikote majbut katar e 20.000 olendar sas mudarde odothe vaj mule sar rezultato e phanlimasko. E ginavimata pala o totalno numero katar e Roma thaj Sinti save sas mudarde kana sas o Nacistikano genocido si dži ko 500.000 manuša.

Odolesqe o 2-to Avgusto si avdive jekh taro majimportantno data kotar e kolektivno memorija e romane jekhinake ki Evropa.

O dokumentarno filmo "I raći kotar o 2-to avgusto 1944-to berś" si les dodatno vastnipe precizno soske vov xramosarel e memorie e manuśenqe save direkto nakhle o sistemo e nacistikane persekuciaqo. Sar nakhela o vaxt, o gin e źivde śajdenqo vaś o Holokausto si maj tikno, odolesqe lenqe śajdimata na numaj kerdǒn personalo memorie numaj vi jekh historikano dokumento.

O ERIAC vakerel kaj o ciljo e filmesko si te del kontribucija te arakhel pes i memorija kotar o genocido upral o Roma thaj te ovel majlačho haćaripe kotar oleski historija thaj konsekvence, sar vi te keren pes akala rare mothovipa ko nevi generacije.

"I rat 2-to avgusto 1944-to berś" odolesqe na si numaj jekh filmo pal-o nakhlo. Si jekh dokumento pala memorija - thaj jekh bisterdipe kaj e historija e Rromengi ando Holokausto našti te ačhel pe margine katar e Evropaki memorija.