O bijav e ćhavorrenqo sar jekh fòrma: E aktivistură den varningo pal reakcia e sistemosqi
0
Vakti: 2 min.
O problemo e čhavorengo brakhipe ki romani amalipa si panda jekh taro maj senzitivno socijalno pučiba ki Srbia, bizo te dikhel pe legalno zabrana thaj buteder inicijative save resle oleske supresia.
Foto: Rominfomedia
Ano khedipe organizirimo kotar o Romano džuvljikano netvorko tari Srbija, kerdo ano lokalija taro Srbijako akademija bašo džanlipa thaj arto, sikavdile o rezultatia taro rodipa thaj mothodipa so sikavena fundone pharipa savencar arakhen pe o čhaja thaj džuvlja.
E participantura si pe jekh gindo kaj o bijav e čhavorengo našti te dikhel pes sar kotor e tradiciako, numaj ekskluzivno sar jekh forma e gender-bazirime violenciaki. Prezidenti taro menadžmentosko bordi taro Romano džuvljikano netvorko tari Srbija, Slavica Vasić Mitrović, sikavgja kaj o bibućaripe ko vakti thaj decizno reakcija taro institucie dela kontribucia ko normaliziribe akale fenomenesko thaj mukhela e čhaven bizo adekvatno protekcia.
Foto: Rominfomedia
E eksperiencije katar o tereno ulavde katar e aktivistka katar o Leskovaco, Laura Saitović, astarde specialno atencija. Prekal lungo vramaki buti e džuvljanca thaj e čhajanca, sar so si sikavdo, vazdilo o patjavipe savo mukhlja bute olendar te vakeren angluno drom vash o maripe so von nakhen.
O rodipe sikavel kaj jekh signifikantno numero e čhajango ande romani komuniteta džan ando brakhipe aba ande anglune terne berša, maj butivar bi šajimasko te anen decizia korkore peste. Gasave brakhipa paše sajekh značinen jekh phanglipe e edukaciako thaj te len responsibilitetura pala save von naj gata, so kerel efekto pe lengi socialo thaj ekonomikani pozicia pe lungo vrama.
E data vi sikavel baro nivelo e ekspoziciako ki violencia, savi ande but kazura kezdisarel vi anglal o phuripe. Ano sasto vakti, vi te si e džuvlja butivar džangle kaj o bijav e čhavorengo si zabranime kotar o zakono, von tikno raportirinen violencia soske si len dar, stigma thaj ekonomikani dependencia.
Foto: Rominfomedia
Jekh aver pharipe si o bi-adekvatno respònso katar e institucie, vi anθ-o śerutno rig e sociàlo protekciaqi vi anθ-o sastipnasqo zutipen, kaj jekh baro procento e ternenge nasvalipnasqo si registrime bi laćhe sistemàtikane suportosqo.
Konkluzia e kedipasko sito kay o bijav e qhavorengo sito yekh kompleksuno socialuno problemi e seriozune konsekvenceya, kova manglape yekh koordinimo thay decizivuno reslipe kotar sa o relevantune aktorya. Aktivistya vakerde kay manglape te zurargyon institucionalune protekciake mehanizmya, numay ini kontinuitetune buti vash zoralipe e dzuvlenge thay qhavorengo ani romani komuniteta, vash te permanentno nakhavelpe akaya praktika.
O.V.