Vakti: 2 min.

Amen slavisaras e sune save aven realiteta

Vakti: 2 min.

Slobodan Stanković - režiseri savo paruvel i historija e romane kulturaki.

Slobodan Stanković

Foto: Pecinci.org

Ande jekh lumja kaj e bariere butivar si but uče, thaj e sune katar e marginalizirime komunitetura ačhen bi-pherde, o anav katar o Slobodan Stanković katar o Pećinac šuvdilo sar simbolo pala paruvipe, perzistencija thaj artistikani baripe. Sar direktori e Kulturako Centro e Romane nacionalitetengo an o Pećinci, o Stanković na numa zurarel kultura pire manušengi, no formiril nevi teatroski scena an i Srbija - jekh ande savi o Rromano avazi nane akana samo eko, numa šerutno tono.
 
O prizo palal o prizo savo o Slobodan lel khetanes peska ekipasa si konfirmacia leske kreativno identitetosko thaj kvalitetosko, jekh daro katar o Del.
 
Sar svako artisto, vov na bisterda te sunel, oleskiri vizia si “Roma Nacionalno Teatro – RNP”, so nane bišajipe, kana isi amen jekh Nedja Osman, Aleksandra Novikova, Aleksandra Aleksandrović, Miloš Nikolić, Slobodan Stanković thaj aver.
 
Kodo so o Slobodan beršenca sunelas akana avela plano, kerdipe angluno romano profesionalno teatrosko ande Srbija. Ideja naj numa te kerel pes jekh artistikano ansamblo, numa thaj te thovel pes o fundo pala jekh institucija savi permanentno ka paruvel e percepcija pala e Roma ande publika, prekal e kultura, edukacija thaj arto.
 
"I romani scena trubul te lel piro than thaj piri čhib. Teatro si than kote amen avas vizibilno, kote hasaren pe predrasude, thaj kote vakeras, šaj avgo drom, pherdo glasosa", vakerel o Stanković.
 
O Slobodan dikhel o arto sar drom vash socijalno paruvipe, sar aspekto vash shajipe vash majlacho verzija vash nacionalno identiteto thaj generalizacija vash kvalitetno ideja, telal o romano kapako.
 
E Slobodan Stankovićesqi biografia sikavel e determinacia e artistosqi savi na del pes. Bijando thaj barjardo ando Pećinci, anglal sa e pharipa save anel o źivdipe jekhe membrosko andar o romano amalipe, nisar na ačhilo te patjal ande teatroski zor. Prekal piri buti e ternenca, edukacijasa, rezhijasa thaj organiziribaja kulturalne eventija, vov paruvel e realiteta.
 
Avdive, o Stanković na numaj kerel dramake kotora, vov ramol kotora katar e historija. Lesko mesažo e terne Romenge thaj artistonge ande sasti Srbija si jasno:
 
"Suno bi granicengo. O arto savorengo si thaj amen e Romenge isi amen hakaj ki amari scena, te maras amen bašo odova."
 
O.V.
 

Bičhal kava nevimata