Vakti: 2 min.
Jekh memoria savi phandel: Roma telal o sasto cheri e historijako thaj e dukh
Vakti: 2 min.
Ani ceremonijaki sala e Nacionalno Asamblejaki e Republikake Srbijaki, ikerdilo Ceremonijaki Akademija dedikerimi ko Nacionalno Dive taro Pomodaripe e Romane Viktimengo ko Dujto Lumako Maripe anavkerdo sar “Telal o sasto čeri”.
Foto: NSRNM
O evento si organizuime telal o ašundipe e prezidentosqo e Republikako Aleksandar Vučić thaj e prezidentosqo e Themesko Ana Brnabić, kote so avile buteder dignitarja, artistora thaj reprezentatora taro rromano amalipa.
Pe akava okazia e publikake sinelen shaipe te phiren ano zoralo kulturako thay artistikuno programi kova lelape kotar o horo thay orkestri e Ministriako vash Defencia Artesko Ansamblo “Stanislav Binički”, legardo kotar e Dijana Jocić, performanca kotar o soprano Nataša Tasić Knežević, baritono Žel Andrejćić thaj aktres Aleksandro Alek. O evento sine komplementirimo taro izlozibe "Combing Through Time" taro Evropako Romano Instituti bašo Kultura thaj Arto, kote so sikavela o bilačhipa so sine kerdine upral o Roma ko vakti taro nacistikano režimi.

Foto: NSRNM
Ano introdukciako kotor e akademiako, Nataša Tasić Knežević, operako solistka thaj konsileri taro foro Beograd, vakergja anglal publika, akcentirindoj i importanca e memorijaki, savi phandel amen, na numa sar jekh dikhibe pale, numa sar funda vash majšukar avutnipe.
“Ov si memoria kotar so amen vazdas majlačho avutnipe, sigurno avutnipe thaj than te dživdina. I memoria del amen gogi kaj e sloboda nane alternativa thaj kaj o kamipe thaj o nadež si funda e paćake”, vakarga o Tasić Knežević, akharel o signifikantno simbolizmo akala komemoraciako ano berš kana agorisarel pe 80-to berš e Dujto Lumako Maripnasko thaj inovacia e Jasese agorisardo.
Prezidenti taro Nacionalno konsili taro Romano nacionalno minoriteti, Dalibor Nakić, ano piro vakeribe dende pe godi bašo spektro thaj pharipe e genocidesko mamuj o Roma – Samudaripena – kote ko vakti taro Dujto lumiako maripe ani Evropa mudardile paše 1,2 milionia Roma, maškar lende baro numero čhavore.
“Phandipe e viktimengo na sito numay yekh akti e respektesko vash o nakhlo vahti, numay yekh moraluno obligacia vash o akanutno vahti, vash te arakhelpe relativizipe e krimyengo thay bisterdipe”,vakergya o Nakić. Ov mothoda kaj e Romen nane piro them, numa kaj i Srbija si olengiri phuv, baši savi marde pe thaj ka maren pe sajek - jekh paše aver e srbikane manušenca thaj sa e dizutnenca. "Ame bijandilam, trajisardam thaj mulam telal o sasto čeri, ulavindoj o destin kadale themesko," phendas vov.

Foto: NSRNM
Pe agor e vakeribasko, Nakić bičhalgya jasno mesazhi kay numay politikane thay ekonomikune stabiluni Srbiya shay te garantuinel barabaripe thay dignitetuno jivdipe vash savore dizutne, ini e Romengo, thay te arakhel o irisaripe e nasulipnaske ideologiyengo. Vov mothoda pesko pachape ande jekh societeta kaj e romane chavora si te baron slobodo, barvale pala pengo avindipe thaj pala lenge phure save pochinde penge trajosa anda e slobodia so ame trajis adjes.
O.V.