VASILICA: Familiako prazniko thaj o starto e bershesko ani romani tradicia

14/01/26 | 22:00

Vakti: 1 min.

Ko 14. Januari i Romani komuniteta an i sasti Srbija thaj o regioni festuinel i Vasilica, prazniko dive asociirimo e Sveto Bazilijesa o Baro thaj Ortodoksno Nevo Berš prekal o julikano kalendari. Akava dive si jekh taro majimportantno ivendeske bare divesa ko romane familie thaj kerela pe sar semno taro khetanipe, familijako habe, običaja thaj lačhe mangipa bašo avutno berš.

Foto: Romanenevimata

I gatisaripe e festivo mesalesko si but karakteristikano. Ande but romane familije, tradicionalno gatisardo pe Vasilica, rosto turkiko vaj gazdi, thaj ande biparno numero - obično jekh vaj trin. Akava običaj si les simbolikano značenje: si pachape kaj o bisterdo parno anel baxt, progreso thaj "dživdi" energija ko kher, a o festivo čiriklo reprezentirinel o lačhipe thaj jekh pherdo mesala sasto berš.

Pasha o mas, jekh slavako torta vaj torta e lovenca, ćororesa, vinosa, phabajasa thaj ćororenca si andine pe mesalja, ʒi kana o torta si ulado maśkar e membrura e khereske te dikhel pes kon ka ovel baxtalo ano avutno periodo.

Vi te na si khangeriaki slava ando kanonikano smislo, i Vasilika si kombinacija katar e religijaki praktika thaj e manushenge običaji ande romane komunitetura. Ande varesave familije, von phiren ki khangeri, a ande aver o fokuso si pe familijako habe thaj vizite e rodlarnenge thaj amalenge.

Mamuj e modernizacija thaj e paruvimata ande trajoske cirkumstancije, e Vasilika ačhel zorales phangli ande romani kultura. Ande palune berša, o prazniko sas festuime andar e kulturake centrura thaj asocijacije, e programurenca save si kerdine pala e čhave thaj terne, kade transferirindoj e tradicija ande moderno konteksto.

O prazniko si but buhljardo mashkar e roma ki Srbija, Nordutni Makedonia, Bulgaria, Rumunia, Bosna thaj Hercegovina thaj Montenegro, so sikavel oleskero majbaro Balkansko avindipe. Numaj, ande sa e ambijentura, vov inkerdas o bazako mesažo - kaj o berś kezdisarel pes e barvalipnasa e mesalaqo, e paśa, e harmonia thaj o sastipen.

O.V.